Letošnji Božič smo preživeli v družbi kolegov v Dolenjskih Toplicah. Od zadnjega podobnega skupnega vikenda je minilo že kar nekaj let. Zato sem letos podal pobudo iz katere je nastal "naporen" podaljšan vikend.
Začelo se je v petek po 16-ti uri, ko smo krenili na pot. Prvih 5 nas je prispelo okoli 17-te ure (spremljala nas je gosta megla). Ko smo raztovorili oba avtomobila (kot, da bi bili s kombijem, ne pa z osebnima avtomobiloma), sva s kolegom Dejanom izpraznila nekaj dcl. domačega Teranovega likerja. Ko smo le dočakali še zadnje tri stanovalce smo začeli pripravljati postelje, kuhinjo itd itd. Dejan je začel pogrešati svojo potovalko in na žalost je ni našel. Torej je ostala doma ;-) Zato smo se fantje vsedli v avto in jo odšli iskat. Še dobro, da je Damjan zamujal in da ni še nič pil. Ko smo se vrili po 21-ti uri so naša dekleta že pridno kuhala in do večerje ni bilo več daleč. Žal sem sam pričakoval, da bomo skupaj sedeli za mizo in uživali v skupni večerji se to ni zgodilo. Saj so bili nekateri tako lačni, da so večerjali z otrokoma. No, na koncu smo se vsi najedli (eni bolj, drugi manj,a ne Damjan,mi2 bi še kak kanalon pojedla ;-) )
Preostanek večerja je sledilo igranje z otroci, kartanje Taroka in zanimivo spoznanje! Nintendo WII je ZAKON!!!
Zato sva z Dejanom prvo noč preigrala in odšla spat po 6-ti uri zjutraj (ja noč je bila zelooo kratka).
V soboto smo se zbudili v deževno jutro, ki smo ga preživeli bolj kot ne notri. Nekateri so odšli na jutranjo kavico v "mesto", drugi smo jo spili kar doma. Čez dan smo se ves čas menjavali na WII-ju (tudi dekleta so ugotovila, da je zadeva zelo zabavna!). Popoldan pa je mesto glavnega kuharja prevzel Dejan in njegova Slavi. Skuhala sta nam nekoliko posebno kosilo, ki je prav popestrilo dan in moje prehranjevalne navade. Moja končna ocena 8/10 (upam, da ne bo kdo užaljen ;-) )
V nadaljevanju dneva so se nekateri odšli kopat, naš Nik pa si je privoščil dooooolg popoldanski počitek, ki je trajal več kot 3 ure. Zvečer je sledilo zopet kartanje, WII in veliko smeha in "argumentiranja" (Še vedno nismo čisto na jasnem kaj pomeni 1 žlička sladice :-D ) Zopet sva bila najdlje pokoncu z Dejanom, ki sva omagala nekje ob 4.30.
Nedelja 8.00, NIK: "Oči, risanke bom gledal!" Meni nič jasno, noč spet prekratka, ampak nekako sem le našel DVD in prižgal risanke, ko sem se odpravil na WC pa v dnevni sobi zagledam Damjana in hčerko Emo, ki sta že pokonci. In zopet sledi podoben nagovor: "Ej, a bi lahko naštimal ŽIV-ŽAV?" aaaa, kaj, aja, Živ - Žav bi gledala, aja ok, bom naštimal. Poiščen notebook, DVTB sprejemnik in naštimam željen Živ-Žav. Počasi prihajam k sebi...
Dopoldan sva z Nikom očistila avto, kajti zapadlo je cca. 5 cm snega.
Nik v akciji
Mami nadzoruje
(skuhala mi je odlično kavico)
Ker je dopoldan zelo hitro minilo, smo se na kopanje odpravili šele popoldan. Tam pa manjši šok. V Balnea centru so imeli okvaro in voda za kopanje je bila premrzla. Zato smo se odšli kopat v starejše bazene (pod hotelom - imena ne vem). Zame je bil to mali pravi šok. Voda 35,5 C, koliko je imel zrak raje nisem preverjal, kajti kamor sem se dal je bilo vroooooočeeeee. Še dobro, da smo imeli samo 3h karto :-D
Po vrntvi domov (naš Nik je zaspal ob 18-tih in spal do jutra) smo si pripravili večerjo, ki je bila nekoliko bolj standardne narave. Sladico je pripravil Dejan. Do dileme o 1 žlički sladice tokrat ni prišlo :-) Večer smo preživeli ob kartah, nato pa ob WII-ju in nekateri celo ob nočnih sendvičih ;-) Ker je bilo potrebno v ponedeljek zjutraj vse pospraviti in zapustiti hišico, smo odšli nekoliko prej spat. V postelji sem bil že ob 2.00 :-D
V ponedeljek smo se zbudili v sončno jutro. Vsi smo začeli pakirati, med pakiranjem smo pojedli zajtrk (edini obrok, ki sem ga delno pripravil), nato pa smo moški znesli stvari v avtomobile in pazili na otroke, nežnejši del pa je pospravil hiško in ob 11-tih smo se že odpravili na kopanje. Pred vhodom v bazen smo srečali kolega, ki nas je častil s sladoledom Magnum, mmmmmmmm.
Nik hodi po sveže zasneženi cesti in
testira zavore (iiiiiiii....)
In še ena gasilska
(Ema, Damjan, Nataša, Samo, Slavi, Dejan, čepita Renata in Nik)
Tokrat je Balnea delovala in v kopanju smo uživali do 18-te ure, ko smo se razšli in odšli domov.
Upam, da kaj podobnega kmalu ponovimo, kajti kar premalo se znamo družiti in uživati v skupnih trenutkih...
